|
Article on other languages:
|
Požár je nenadzorovano širjenje ognja v prostoru. Velikokrat naredi materialno škodo in ogroža človeška ter živalska življenja. Navkljub previdnostnim meram so požari zelo pogosti. Požar se pojavlja in razvija pod različnimi pogoji.
Učinki požaraPožar je nevaren za življenje in zdravje ljudi. Za ljudi predstavljajo posebno nevarnost dim, vročina in strupeni plini, ki nastanejo pri izgorevanju. Periodični požari v naravnem okolju so drugače normalen pojav. Ogenj uniči staro vegetacijo in sprosti minerale ter druge snovi, ki so vezane v njej, ter s tem omogoči novim rastlinam, da naselijo prostor. Tako se ekosistem pomlajuje. Rastline so tekom evolucije razvile prilagoditve na hudo vročino, ki spremlja požar. Divjanje ognja preživijo bodisi čebulice ali drugi podzemni organi, bodisi poganjki, zavarovani z debelo plastjo lubja, bodisi semena. Semena nekaterih hitro rastočih zelnatih rastlin mora aktivirati vročina, da lahko vzklijejo. S tem si zagotovijo ugodne pogoje za rast. Vrste požarovPožare lahko delimo glede na to kje nastaja:
Glede na velikost požara jih delimo na:
Glede na vrsto gorljivega materiala jih delimo na:
Preprečevanje požaraPožar se preprečuje z varno gradnjo - z upoštevanjem razmaka med stavbami, z gradno požarnih zidov, ognjevarna strešna kritina - in z izobraževanjem in stalnim izvajanjem ukrepov požarne zaščite. GašenjeGorenje pogasimo, če odstranimo enega od treh vzrokov za nastanek gorenja, to je gorljiva snov, kisik ali toplota. Če odstranimo gorljivo snov, preprečimo nadaljno širitev gorenja po snovi. Če preprečimo dostop kisiku do gorljive snovi, porušimo razmerje med snovjo in kisikom, ki ga le ta potrebuje za gorenje. Če gasimo z ohlajevanjem, znižamo temperaturo pod vnetišče goreče snovi. Gasilna sredstva
Galerija
Viri
Zunanje povezave |
This article is from Wikipedia. All text is available under the terms of the GNU Free Documentation License.